Slovenščina
Davčno rezidentstvo posameznika in podjetja
Kje živite, kje ostaja vaša družina in od kod vodite podjetje, lahko neposredno vpliva na vaše davčne obveznosti. Pri poslovanju v tujini zato ni dovolj primerjati davčnih stopenj ali izbrati države ustanovitve. Najprej je treba uskladiti osebno rezidentstvo, dejansko upravljanje družbe in kraj opravljanja dejavnosti.
Prebivališče in davčno rezidentstvo
Prijava prebivališča je pomemben podatek, vendar je davčno rezidentstvo širša pravna presoja. Po 6. členu Zakona o dohodnini (ZDoh-2) so med pogoji za rezidentstvo Slovenije uradno prijavljeno stalno prebivališče, običajno bivališče oziroma središče osebnih in ekonomskih interesov v Sloveniji ter prisotnost v Sloveniji skupno več kot 183 dni v davčnem letu. Zakon vsebuje tudi posebne pogoje za določene osebe, ki bivajo v tujini zaradi zaposlitve.
Pogoji so alternativni. Zato manj kot 184 dni v Sloveniji samo po sebi ne pomeni, da ste nerezident. Presoja vključuje tudi družino, razpoložljivo bivališče, delo in druge dejanske vezi. Upoštevati je treba izjeme po 7. členu ZDoh-2 in morebitno uporabo mednarodne pogodbe.
Ob daljši selitvi je treba pri FURS urediti tudi rezidentski status za davčne namene. Odjava prebivališča sama po sebi ne dokazuje, da so vse pomembne rezidenčne vezi prenehale. [1]
Zakaj je rezidentstvo pomembno za vaše dohodke
Po 5. členu ZDoh-2 je slovenski davčni rezident zavezan za dohodnino od dohodkov z virom v Sloveniji in tujini. Nerezident je zavezan za dohodke z virom v Sloveniji. Posamezne oprostitve, način obdavčitve in mednarodna pogodba lahko vplivajo na končni rezultat.
To je pomembno tudi za lastnika tuje družbe. Dividende, plačilo za poslovodenje ali plača iz tujine lahko pomenijo osebno davčno obveznost v Sloveniji. Davek od dobička družbe in davek od dohodka lastnika sta ločeni vprašanji. Dobiček tuje družbe se praviloma ne šteje avtomatično za osebni dohodek družbenika zgolj zato, ker je družbenik slovenski rezident. [2]
Kje je davčni rezident vaša družba
Po prvem odstavku 5. člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) je družba rezident Slovenije, če ima v Sloveniji sedež ali kraj dejanskega delovanja poslovodstva. V skladu s 4. členom ZDDPO-2 je rezident praviloma zavezan za davek od dohodkov iz Slovenije in tujine.
Tako je lahko tudi družba, registrirana v drugi državi, po slovenskih pravilih davčni rezident Slovenije, če se njeno poslovodstvo dejansko izvaja tukaj. Lastništvo slovenskega rezidenta samo po sebi tega ne povzroči; bistveno je dejansko vodenje. [3]
Prvi do tretji člen Pravilnika o izvajanju ZDDPO-2 podrobneje določajo presojo kraja poslovodstva. Pomembni so delovanje vodstva, sprejemanje ključnih odločitev in druge okoliščine. Tudi upravljanje na daljavo zahteva presojo dejanskega kraja vodenja. Virtualna pisarna in zapisniki sestankov v tujini sami po sebi ne nadomestijo tamkajšnjega poslovodstva. [4]
Poslovna enota je ločeno vprašanje
Tudi če tuja družba ostane nerezident Slovenije, je treba preveriti, ali tukaj posluje prek poslovne enote. Šesti člen ZDDPO-2 opredeljuje poslovno enoto nerezidenta, 7. člen pa določa izjeme. Upoštevati je treba tudi morebitno mednarodno pogodbo.
Pisarna ali drugi kraj, prek katerega se dejansko opravlja dejavnost, lahko ob izpolnjenih pogojih povzroči lokalno obdavčitev. Delo od doma ne pomeni avtomatično poslovne enote; odločilni so dejanska uporaba prostora, narava dejavnosti in ustrezna pravna merila. [5]
Primer iz prakse
Predpostavimo, da podjetnik živi z družino v Sloveniji, družbo pa ustanovi v tujini. Iz domače pisarne redno sprejema ključne poslovne odločitve in vodi poslovanje. V takem primeru je treba ločeno preveriti njegovo osebno rezidentstvo, rezidentstvo družbe zaradi dejanskega poslovodstva in morebitno poslovno enoto. Registracija družbe v tujini ne reši nobenega od teh vprašanj sama po sebi.
Če dve državi osebo ali družbo štejeta za rezidenta, se preveri veljavna mednarodna pogodba in morebitne spremembe njenega besedila. Pravila za razrešitev dvojnega rezidentstva niso nujno enaka za posameznike in družbe. Odprava dvojne obdavčitve zahteva uporabo ustreznih pravil in dokazil; ne pomeni splošne oprostitve davkov. [6]
Kaj preveriti pred selitvijo ali ustanovitvijo
Pred odločitvijo dokumentirajte, kje boste dejansko živeli, kje bo družina, kdo bo vodil družbo, od kod se bodo sprejemale odločitve in kje se bo opravljala dejavnost. Posebej preglejte izplačila lastniku, obveznosti poročanja ter čezmejne obveznosti glede DDV in socialnih zavarovanj. Davčno rezidentstvo samo ne odgovori na vsa ta vprašanja.
Pri TAXOFII vam pomagamo pregledati povezavo med vašim prebivanjem in poslovanjem v tujini ter opredeliti vprašanja, ki jih je treba urediti pred izvedbo. Pišite nam za individualno svetovanje na info@taxofia.com.
Pravne podlage in viri
[1] ZDoh-2, 6. in 7. člen; FURS, Selim se v tujino: https://www.fu.gov.si/zivljenjski_dogodki_prebivalci/selim_se_v_tujino
[2] ZDoh-2, 5. člen: https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO4697
[3] ZDDPO-2, 4. in 5. člen; FURS, Poslovanje v tujini: https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO4687 in https://www.fu.gov.si/poslovni_dogodki_podjetja/poslovanje_v_tujini
[4] Pravilnik o izvajanju ZDDPO-2, 1.–3. člen: https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2007-01-3215
[5] ZDDPO-2, 6. in 7. člen, povezava v [3].
[6] FURS, Mednarodno obdavčenje: https://www.fu.gov.si/davki_in_druge_dajatve/podrocja/mednarodno_obdavcenje
Članek vsebuje splošne informacije. Za konkretno ureditev je potrebna presoja dejstev, relevantne mednarodne pogodbe in pravil obeh držav.